Da bi kot študent - starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosil za denarno socialno pomoč, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (pod pogojem, da si mlajši/mlajša od 26 let) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, pod pogojem, da niste prijavljeni kot dvostarševska družina. Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta. In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države.
Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let in mlajši od 26 let) lahko skleneš skupaj s starši pri notarju - če ste glede zneska preživnine sporazumni. Če pa nastane glede zneska spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino. Glede preživnine za svojega otroka pa se pri notarju ne boš mogel/a dogovoriti (ker tvoj otrok še nima 18 let), zato moraš za določitev preživnine svojega otroka vložiti (enako kakor zase) tožbo za določitev preživnine pri pristojnem sodišču.
Ko dobiš na sodišču potrdilo, da je postopek sprožen, odneseš to potrdilo na center za socialno delo, kjer to potrdilo upoštevajo kot dokaz, da preživnine še ne prejemaš in zato je tvoja pomoč toliko višja. Ko je preživnina enkrat določena, se ti le-ta upošteva kot dohodek in tako je znesek državne pomoči enak maksimalnemu znesku, zmanjšanemu za dohodke (kamor spada tudi preživnina).
Državne štipendije (prej republiške) urejajo pristojni centri za socialno delo.
Členi zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na študentske družine so:
19. člen, ki pravi da »Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo: - zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.«
To pomeni, da ti v vlogo za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov tvojih staršev, ampak samo tvoje, otrokove in partnerjeve (če ga imaš).
47. člen določa, da mora štipendist štipenditorja obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na štipendijo »v roku8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel«. Štipenditorju je potrebno sporočiti vsako spremembo, še zlasti pa: »prekinitev ali konec izobraževanja, spremembo vrste in področja izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.«
Center za socialno delo za državne štipendije v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
48. člen, ki pravi, da »Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva.«
Zakon o štipendiranju smatra starševstvo kot opravičljiv razlog, da letnika ne izdelaš in ti zato ob takojšnjem ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice pa se ne more uveljavljati kasneje in tudi ne v podaljšanem absolventskem stažu, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipendija v absolventskem stažu izplačuje: »tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.«
Zakon tudi določa, da lahko starševstvo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek!!!
50. členZakona o štipendiranju govori o vračilu štipendije. Štipendijo je potrebno vrniti za letnik, ki ga ne zaključiš uspešno. »Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.« Kot utemeljen razlog »se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.«
Več si lahko preberete na povezavi: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200759&stevilka=3157
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka. Pravico uveljavlja mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču (oziroma, če ga mati v RS nima, uveljavlja pravico oče). Za pridobitev opreme potrebujejo potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebne izkaznice oziroma potnega lista, davčne številke, bančne kartice ter EMŠO. Vlogo za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka morajo vložiti v času od 60 dni pred porodom in 90 dni po njem.
-
DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO
Ta dodatek jim pripada v primeru, da je otrok hudo bolan ali telesno prizadet ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih imajo z nego in oskrbo otroka. Obrniti se morajo na Center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka, s seboj morajo imeti tudi mnenje izvedenske komisije o bolezni oz. motnji v telesnem in duševnem razvoju, ki ga dobijo na Zavodu za zdravstveno varstvo.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih niso upravičeni do starševskega nadomestila (brezposelne osebe, osebe s študentskim ali dijaškim statusom). Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati, ki ne izpolnjuje pogojev za dodelitev denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače in je državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To je nekakšno nadomestilo porodniške za vse nezaposlene matere, torej tudi študentke. Izplačevanje se začne, ko na CSD pošljete otrokov rojstni list. Vse ostale priloge sovpadajo s tistimi, ki ste jih vložili za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka. Na CSD povprašaj, ali je potrebno ta dokazila prinesti znova ali lahko uporabijo že pridobljena.
Otroški dodatek staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje do 18. leta starosti otroka. Njegova višina je odvisna od dohodka družine (kot dohodek se šteje tudi preživnina!). Otroški dodatek pripada otroku, če ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji (v določenih primerih tudi, če tega nima) in je slovenski državljan oziroma če ni slovenski državljan ob pogoju vzajemnosti in če dohodek družine na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače iz koledarskega leta pred vložitvijo zahtevka. Za otroški dodatek zaprosite na Centru za socialno delo v občini otrokovega stalnega bivališča z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga dobite v vsaki papirnici. Z vlogo zahtevka ne odlašajte - če ga vložite, preden otrok dopolni tri mesece, vam pripada dodatek od otrokovega rojstva, če kasneje, pa od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je bil zahtevek vložen. V skladu s 66. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih lahko uveljavljate pravico do povišanega otroškega dodatka, v kolikor otrok ni v vrtcu. Znesek otroškega dodatka se poveča za 20 %. Omenjeno pravico uveljavljate na pristojnem Centru za socialno delo s podano izjavo, da vaš otrok ni v vrtcu. Pravico do povišanega otroškega dodatka lahko uveljavljate tudi, kadar otrok živi v enostarševski družini. Če otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 10%. Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar roditeljsko pravico, skladno s posebnim zakonom, izvršuje sam. Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavlja otrok sam, če je starejši od 18 let, in ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, ampak v lastnem gospodinjstvu. Pozorni bodite na datum poteka pravice (novo vlogo je potrebno vložiti, preden stara poteče).
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi redni (dodiplomski) študij. Ker so študente v času študija dolžni preživljati starši, velja to žal tudi za študentske družine. V praksi to pomeni, da si morajo študenti starši urediti preživnino od svojih staršev, za kar je (spet) pristojen Center za socialno delo v občini stalnega prebivališča. Pomembno je vedeti, da se višina preživnine določi glede na potrebe samih študentov staršev, ne pa tudi njihovih otrok. Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon.
Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo: dediščine, darila, dohodki, preživnine in prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge. Pojdi na Center za socialno delo v občini stalnega bivališča in prosi za obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči. Tega doma izpolni, priloži vsa potrebna dokazila in odnesi na Center za socialno delo do 20. v mesecu. Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.
-
SOCIALNOVARSTVENE STORITVE
Če imajo kakršnekoli težave, ki bi jih lahko uvrstili v socialno problematiko, se lahko oglasijo na Centru za socialno delo po prvo socialno pomoč, katere namen je predvsem izluščiti problem in jih usmeriti na pristojne službe - lahko tudi izven Centra za socialno delo. Če imajo znotraj družine kakršnekoli probleme v medosebnih odnosih, pri vzgoji otrok,… se lahko obrnejo na Center za socialno delo po pomoč družini na dom, ki obsega strokovno svetovanje, pomoč pri urejanju odnosov med člani ter pri skrbi za otroke. Na Center za socialno delo se lahko obrnejo tudi po pomoč pri hišnih in drugih opravilih, če so ob rojstvu otroka mamice prepuščene same sebi in tega ne zmorejo (socialni servis).
Opozarjamo vas na SOLIDARNOSTNI SKLADŠOUM, fundacijo, ki podeljuje različne finančne pomoči. Ena teh (neposredna socialna pomoč) je namenjena tudi študentskim družinam. Za vse informacije jih lahko pokličete v času uradnih ur: v PONEDELJEK med 10.00 in 12.00 uro in SREDO med 12.00 in 14.00 uro na telefonsko številko 02/234-2142. Za vsa vprašanja in informacije jim lahko pišete na: solidarnostni.sklad@soum.si Več informacij lahko poiščete na njihovi spletni strani www.solidarnostnisklad.si
Ne pozabite na Zavod PIP, kjer vam bodo pomagali pri vaših vprašanjih pravne ali drugačne narave in ki ga lahko obiščete osebno (poleg okrepčevalnice Rondo) na Gosposvetski cesti 82, 2000 Maribor. Predlagamo vam, da prej pokličete na telefonsko številko 02/234-21-46, jim poveste, zakaj potrebujete njihovo pomoč in oni vas bodo naročili za točen termin, ali pa jim pišite na pip@zavodpip.si.